Oskrbništvo veleposestva grofa Coronini – Cronberg Sv. Peter pri Gorici (PANG 936)

1902-1946; 1.5 tm (15š); arhivski popis

Coroniniji so plemiška rodbina, ki izhaja iz kraja Berbenno pri Bergamu v Lombardiji. Najverjetneje so langobardskega izvora. V listinah Kapiteljskega arhiva v Bergamu se prvi omenja neki Johannes de Locadello. Kasneje sredi 15. stoletja, je javni notar v Bergamu, Alexius de Locatellis, sicer tudi sodnik in kraljevski poslanec, prevzel naslov »Corona«. Odtod ime rodbine Coronini. Konec 15. stoletja so se naselili v Furlaniji in na Goriškem. Sredi 16. stoletja se je rodbina razdelila na tri družinske veje: Coronini-Cronberg (kromberška), Coronini-Rubije-Tolmin (tolminska, izumrla 1959) in Coronini-Oelberg-Šempeter (šempetrska). Začetnik šempetrske veje rodbine Coronini  je bil Aleksij (umrl 1679), ki ga je cesar Ferdinand III. leta 1656 prištel med nemške barone z nazivom »von Oelberg« (di Monte Oliveto). Kasneje so Coroniniji (šempetrska veja) opravljali pomembne, tako državne kot deželne funkcije, na Goriškem. Sicer pa šempetrska veja rodbine Coronini še vedno obstaja. Zadnji moški potomec, grof Ivan Coronini (rojen leta 1935), po poklicu geodet, živi v Londonu in ima dve hčeri.

Zorko Bofulin (1902-2000) iz Šempetra, dolgoletni služabnik in kočijaž rodbine Coronini.

zemljiško-knjižne zadeve 1919-1923/ najemne pogodbe 1902-1923/ upravno sodne zadeve 1923-1925/ finančne zadeve 1919-1926/ gradivo v zvezi z vojno škodo 1919-1930/ dokumentacija o plačilu izvajalcem za opravljeno delo na posestvu 1911-1927/ blagajniške in druge knjige 1903-1928/ računi 1923-1925/ razno/ negativi

italijanščina, nemščina, slovenščina