“Frnaža” – mesto v malem
Opekarne, v kateri so žgali opeko za obnovo v prvi svetovni vojni porušene Goriške sredi goriške ravnice z izjemo nekdanje poslovne stavbe na Erjavčevi 4, v kateri se nahaja Krajevna skupnost Nova Gorica, že dolgo ni več. Tudi sadovnjakov, vinogradov in polj, ki so nekoč obkrožali opekarno in nekdanje pokopališče v njeni neposredni soseščini, ne, saj je na njihovem mestu po drugi svetovni vojni zrasla Nova Gorica. Pa vendar je ta nekoliko skrivnostna stavba, tako imenovana “frnaža”, nekdanja opekarna (izraz izvira iz italijanske besede za opekarno fornace) neizbrisljivo prisotna v spominih ljudi, ki so živeli v njej, ob njej in z njo. Premalo zapisanih spominov se je ohranilo na živahno raznovrstnost in pisanost žuborenje tega “mesta v malem”. Starejših, ki bi se imeli česa spominjati in bi svoje spomine z veseljem delili, je žal vse manj, mlajših, ki premalo vedo o preteklosti svojega mesta, pa vse več. Med prebivalci Nove Gorice o frnaži kot ustno izročilo krožijo različne zgodbe, z arhivskimi dokumenti pa njena zgodovina še ni bila osvetljena.
Zato smo si v naši ustanovi ob 70. obletnici Nove Gorice želeli pokukati v skrivnostne nedrji stare opekarne. Če rečemo “stare”, je to seveda pogled na stavbo iz današnjega časa, saj je bila zgrajena leta 1922 in torej v letih po drugi svetovni vojni pravzaprav še zelo mlada, po drugi strani pa je v odnosu do vseh novih poslopij, ki so od leta 1948 dalje zrasla okoli nje in nenazadnje tudi na njenem mestu, seveda dejansko stara.
Naslov razstave “Frnaža” – mesto v malem ponazarja vso pisanost dejavnosti, ki so se odvijala v njej od trenutka, ko so se začela pripravljalna dela za gradnjo Nove Gorice, pa vse do sredine 60-ih let, ko jo je rastoče mesto dokončno zradiralo s svoje površine. Bila je nekakšen inkubator Nove Gorice, v katerem so različna podjetja, obrtne delavnice, trgovine, kulturne in izobraževalne ustanove, pa tudi stanovalci čakali, da je dozorel čas in so se zgradile stavbe, ki so jih potrebovali, da so lahko zapustili zasilno nastanitev v frnaži.
V prvih letih so v njej živeli brigadirji, ki so gradili mesto. Frnaža je bila zato preurejena v spalnice, prostore za preživljanje prostega časa, kuhinjo in jedilnico, razna skladišča, v njej sta bili pekarna in ambulanta. V nekdanji poslovni stavbi je imelo svoje prostore vodstvo gradbišča (gradilišča) Nove Gorice. V frnaži so se zbirali naborniki in mladina za predvojaško vzgojo. Ko so brigadirji odšli, so se “vselile” različne trgovine, obrtne delavnice, podjetja ter društva in organizacije, okoliški kmetje so dobili tržnico, prvi prebivalci Nove Gorice pa tudi bolj ali manj začasna stanovanja. Nedvomno je bila opuščena opekarna v tistem času zelo pomembna, saj je bila edina, ki je pod svojo streho lahko sprejela vse, ki so jo nujno potrebovali. Drugih primernih prostorov, ki bi lahko služili v te namene v prvih povojnih letih na tem prostoru namreč ni bilo.
Arhivsko gradivo iz fondov in zbirk Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ter gradivo iz fotografskih zbirk Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in zasebnih zbirk dopolnjujejo časopisni članki in spominski zapisi ljudi, ki so v frnaži živeli, delali ali bili tako ali drugače povezani z njo in so nam prijazno zaupali svoje zgodbe.
Za ogled razstavnih panojev, kliknite na spodnjo sliko.
